Zakon o urejanju prostora in graditvi

Nihče ne mara brati zakonov, sploh če je sredi postopka pridobivanja lokacijskega ali gradbenega dovoljenja. Zato smo se odločili, da vam stvari vsaj malo poenostavimo in povzamemo, kaj o teh in drugih vprašanjih urejanja prostora in graditve pravi zakon.

Sklicujemo se na Zakon o urejanju prostora na podlagi katerega bomo v nadaljevanju pojasnili osnove prostorskega načrtovanja, razlike med lokacijskim dovoljenjem in dovoljenjem. za spremembo namembnosti in uporabo obstoječih objektov ter na koncu povedati nekaj o ureditvi stavbnega zemljišča pred začetkom same gradnje.

< br>

Kakšni so cilji prostorskega načrtovanja?

na Hrvaško, da bi optimizirali življenje ter zaščitili ekološka in ribolovna območja.

. In kdo si ne želi živeti v urejeni, urejeni državi z raznovrstnimi zgradbami in v kateri je tudi okolje čisto?

Temeljni cilji urejanja prostora so po 2. čl. 6. člena Zakona o urejanju prostora:

Enomeren prostorski razvoj, usklajen z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi izhodišči.
Povezovanje ozemlja države z evropskim sistemi prostorskega načrtovanja.
Negovanje in razvijanje regionalnih prostorskih posebnosti.
Smiselna raba in varstvo naravnih virov, ohranjanje narave, varstvo okolja in preprečevanje nevarnosti onesnaženja.
Varstvo kulturnih dobrin in vrednot.
Urejena razdelitev in ureditev gradbenih zemljišč.
Kakovosten in human razvoj urbanih in podeželskih naselij, razvoj zelene infrastrukture ter varnega, zdravega, socialno funkcionalnega bivalno in delovno okolje.
Celovitost dragocenih obalnih ekosistemov in kakovost morja za kopanje in rekreacijo.
Ustrezen prometni sistem, predvsem javni prevoz.
Oskrba, funkcionalna dostopnost in uporaba storitev in objektov za potrebe različnih skupin prebivalstva, predvsem otrok, starejši ljudje in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi in gibljivostjo.
Kakovost, kultura in lepota prostorskega in arhitekturnega oblikovanja.
Prostorski pogoji za gospodarski razvoj.
Nacionalna varnost in obramba države ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Prostorski akt je ključen za uresničevanje zastavljenih ciljev prostorskega načrtovanja, saj se s temeljito pripravo in doslednim izvajanjem oz. prostorski načrt, objekt za objektom, kakovostna infrastruktura.

< br>

Izdelava prostorskega načrta

Prostorski načrt določa pogoje za gradnjo in predstavlja predpogoj za samo gradnjo. Vsak načrt sestavljajo določila za izvedbo prostorskega akta, grafični del (kartografski prikaz) in obrazložitev.

Prostorski načrti se lahko sprejemajo na državni, regionalni ali lokalni ravni. Zakon o urejanju prostora (60. čl.) podrobneje pojasnjuje, kaj vsaka od teh stopenj zajema. Vsak načrt ima svojega nosilca in odgovornega vodjo, ki se razlikuje glede na nivo načrta. Vodjo imenuje pristojni Zavod za prostor (na državni, županijski ali mestni ravni), vodja pa je lahko kateri koli za to pooblaščeni arhitekt (samostojni ali zaposleni na Zavodu).

< span style="color: rgb(66, 66, 66);"> Arhitekt je odgovoren najprej za izdelavo osnutka predloga prostorskega načrta in osnutka končnega predloga oz. prostorskega načrta in da je vse izvedeno v skladu z zakonskimi predpisi.

Na lokalni ravni lahko vsakdo poda pobudo za izdelavo, spremembo in dopolnitev prostorskih načrtov. Prostorski načrti se ocenjujejo najmanj enkrat letno. Če načrt sodi v »nadrejene« prostorske načrte ter je finančno in drugače upravičen, sprejme minister oziroma predstavniški organ enote regionalne/lokalne samouprave odločitev o pripravi prostorskega načrta.

Po tem postane postopek nekoliko bolj kompleksen in poteka med imetnikom dizajna in pristojno javnostjo. pravni organ in se spušča v vložitev zahteve in odločitev. Sprejmejo se strokovne prostorske rešitve in izvede obvezna javna razprava, na kateri se predstavi predlog prostorskega akta. To je ključen trenutek, ker se prostorski načrt nato da v javnost in je besedilno in grafično povzet. Javna obravnava se objavi v ustreznem uradnem listu (v dnevnem tisku, Državnem listu, na spletni strani Ministrstva za prostor, graditev in državno premoženje ali na drugih ustreznih mestih).

< p> Po opravljeni javni obravnavi, sprejetju morebitnih sprememb in dopolnitev, osnutek končnega predloga prostorske izdela se načrt, ki ga pripravi strokovni risar (najpogosteje arhitekt) v sodelovanju z projektantom.

Zatem se pridobi mnenje Zavoda za prostor občine oziroma ministrstva, odvisno od zadevne stopnje. Prostorski akt nato sprejme pristojni organ (109. člen zakona) in objavi Sklep o sprejemu prostorskega akta.

Ta sklep je temeljni dokument, na katerem temelji izvedba prostorskega akta in vsebuje več točk (čl. 111. člena zakona), med drugim: kartografske prikaze, ime strokovnega izdelovalca načrta in določila za izvedbo načrta.

Šele, ko so vzpostavljeni potrebni akti za izvedbo prostorskega akta in pridobitev gradbenega dovoljenja, ali je mogoče nadaljevati s kakršnimi koli posegi v prostor. Med te akte spadajo dovoljenja za spremembo namembnosti in rabe objekta, odločbe o določitvi gradbene parcele, potrditev parcelacijskega elaborata in lokacijska dovoljenja .jpg" alt="Izdelava prostorskega načrta" style="width: 100%; ">

Za katere projekte se izda lokacijsko dovoljenje?

Zakon o urejanju prostora (125. člen) jasno določa, za katere objekte se izda lokacijsko dovoljenje in vključuje :

Večina vrst izkoriščajočih polj.
Rudarski objekti in naprave za izkoriščanje ogljikovodikov ali geotermalne vode v energetske namene.
Določanje novih vojaških lokacij in zgradb.
Konvencije v prostoru, ki se ne štejejo za gradnjo.
Etapnost in/ali fazna gradnja objekta.
Kompleksen poseg v prostor.
Gradnja na zemljišču z nerešenimi lastninskopravnimi odnosi.

Pogoji za izdajo lokacijskega dovoljenja < / h2>
Lokacijsko dovoljenje se izda na zahtevo stranke po predložitvi potrebne dokumentacije v elektronski obliki (z uporabo ePermits) ali fizično v pristojni upravni organ a>.

in tehnične rešitve posegov v prostor, prikažejo umestitev objektov na parcelo in določijo osnovna izhodišča, pomembna za zagotavljanje doseganja temeljnih zahtev za objekt. Idejni projekt pripravi projektant in mora vsebovati izjavo projektanta, da je idejni projekt izdelan v skladu s prostorskim načrtom in veljavno zakonodajo.
Seznam druge potrebne dokumentacije in njena pojasnila so na voljo na uradni spletni strani Ministrstvo za prostor, graditev in državno premoženje. Eden od pogojev za izdajo lokacijskega dovoljenja je priložena vsa potrebna dokumentacija, zato vam svetujemo, da ste nanjo pozorni.

Dovoljenje za spremembo namembnosti in rabe objekta

potrebna so nadaljnja gradbena dela (za katera bi sicer bilo potrebno gradbeno dovoljenje).

objektov in fotografije obstoječega stanja), akte o uporabi objekta, ki potrjujejo, da se objekt lahko in lahko uporablja (ki lahko vključuje predhodno pridobljeno lokacijsko dovoljenje), soglasje pristojnega organa. organ za preureditev in odločbo o sprejemljivosti posega za okolje.

lokacijski pogoji.

stavb.

Dovoljenje za spremembo namembnosti in rabe stavbe

Urejanje gradbenih zemljišč

prostorski načrt.

Vključuje:

Pridobivanje projektov in druge dokumentacije.
Reševanje premoženjskopravna razmerja.
Izvedba aktov, potrebnih za izvedbo del za razvoj (ne pozabite, da to vključuje tudi lokacijsko dovoljenje).
Gradnja/rekonstrukcija infrastrukture in objektov javnega in družbenega namena.< /li>
Sanacija terena (odvodnjavanje, izravnava, zavarovanje zemljišča ipd.).

Če ste lastnik ali želite biti lastnik gradbena zemljišča, hiše ali katere druge nepremičnine na Hrvaškem, je pomembno, da ste dobro seznanjeni z različnimi dovoljenji, ki jih boste potrebovali za gradnjo zemljišča ali razvoj obstoječe stavbe. Zato vas napotujemo na primarne vire, ki vključujejo Zakon o prostorskem Načrtovanje< /a> in drugi relevantni zakoni in drugi predpisi s področja urejanja prostora.